modri voditelji
Sobota, 17. maj 2008Legendarni Mahatma Gandhi še danes velja za nekakšno ikono nenasilnega upora zoper take ali drugačne zatiralce ljudstev. Njegova politična in tudi življenjska modrost se v današnjih časih, ko so vloge na svetovnem političnem prizorišču preko sistema Varnostnega sveta, kjer dominira pet stalnih članic, jasno določene in razporejene, znova potrjuje. Svetovne velesile, ki so obenem tudi stalne članice Varnostnega sveta imajo v globalni politični kombinatoriki takšno formalno in dejansko politično moč, da morajo biti tudi ravnanja drugih subjektov in interesnih skupin mednarodnih odnosov tako ali drugače usklajena z njihovo strategijo.
Filozofija indijskega politika je predstavljala zelo dobro osnovo tudi pri oblikovanju politične strategije mnogim azijskim verskim in političnim voditeljem, denimo tibetanskemu političnemu in verskemu voditelju dalajlami, ali pa budističnim duhovnikom v Mjanmaru, ki so zadnje čase vedno večji trn v peti vladajoči vojaški hunti v tej državi. Vsi ti se namreč predobro zavedajo, da bi bilo povsem nerealno, predvsem pa nespametno poskušati s kakršnimkoli nasiljem vplivati na spremembe obstoječega političnega sistema v teh državah. Še v nekoliko v težjem položaju je dalajlama, ki ima na drugi strani svetovno velesilo Kitajsko, ki je, ne glede na to, da je zaradi kršenja človekovih pravic predmet velikih antipatij v tako rekoč vseh naprednih krogih v zahodnih demokracijah, še vedno upoštevanja vredna sila, ki jo morajo tudi druge velesile tako ali drugače upoštevati, že zaradi njenega položaja v Varnostnem svetu ZN, pa tudi zaradi njene naraščajoče gospodarske moči.
V takih okoliščinah je seveda najbolj modra pot, ki jo predstavniki nezadovoljnega ljudstva oz. manjšine lahko dosežejo, nenasilna in konstruktivna oblika pogajanj in pogovorov z nasprotno stranjo, za katero se pogosto zavzema tudi dalajlama.
Tibetanski politični in verski voditelj vsekakor dobro pozna politično filozofijo Kitajske, ki se zavzema za maksimalno unitarnost države. Kitajci se namreč zavedajo, da bi lahko separatistične težnje kateregakoli dela države sprožile tudi separistične težnje drugih delov. Poleg tega je Kitajska že vse od odcepitve Tajvana še posebej občutljiva na kakršnekoli separatistične signale, od koderkoli že prihajajo. Tudi zato so kitajske reakcije zoper daljalamo pogosto tudi pretirane, saj dalajlamo kažejo v skrajno negativni obliki, kar je za vse, ki kolikor toliko poznajo osebnost in filozofsko orientiranost tibetanskega voditelja, popolnoma nerealno.
Vsak inteligenten voditelj majhnega naroda, med katere vsekakor spada tudi dalajlama, se v celoti zaveda omejenih možnosti, ki jih ima tak narod v odnosu do velesile, pa čeprav so njeni motivi še tako krivični. Postopne spremembe, pogovori, dialog, iskanje konstruktivnih rešitev so edina pot, ki je v danih okoliščinah lahko uspešna. Mnogi, ki poznajo delovanje tibetanskega verskega vodje, verjamejo, da ko govori o omejenih možnostih avtonomije, ki bi jo lahko dosegel za svoj narod, namesto nasilnega upiranja in teženj po odcepitvi, v resnici tako tudi misli in v to verjame.
In veliko je že dosegel. Popularnost Nobelovega nagrajenca za mir v svetu je izjemna, tako, da ga mnogi, sicer nekoliko neposrečeno, imajo kar za nekakšnega svetovnega pop zvezdnika. Njegove besede imajo namreč v svetu velik vpliv, kar se je najbolj očitno pokazalo nedavno ob velikih protikitajskih demonstracijah, spričo poti olimpijskega ognja po svetovnih prestolnicah. Mnogi drugi voditelji manjših narodov, ki so nezadovoljni z državami v katerih živijo, bi se lahko od njega veliko naučili. Med njimi še posebej tisti ultra-aktivističnega tipa, ki mislijo, da se da spremembe doseči samo z ognjem in mečem.
Še en dokaz več, da se da z modrostjo in miroljubnim ter konstruktivnim pristopom v življenju največ doseči. Tudi po tem se človek namreč ločuje od živali.
mag. BOŠTJAN J.TURK
Objavljeno v Sobota, 17. maj, 2008 ob 15:40 v kategoriji miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
